APDEJT.si

V nacionalnem parku Torres del Paine v Čilu sta umrla dva mehiška turista, sedem drugih turistov različnih narodnosti pa je po poročanju o snežnem metežu pogrešanih. Oblasti in reševalci si prizadevajo najti pogrešane v Patagoniji, medtem ko poteka postopek repatriacije trupel umrlih Mehičanov.

V Čilu je desnica na parlamentarnih volitvah, ki so potekale sočasno s prvim krogom predsedniških volitev, osvojila večino. To krepi položaj kandidata skrajne desnice Joséja Antonia Kasta pred drugim krogom predsedniških volitev. Njegova tekmica, Jeannette Jara iz leve sredine, se sooča z zahtevnim položajem. Kast, ki je povezan s Pinochetom in nacizmom, se bo v drugem krogu pomeril z Jaro, potem ko sta bila oba najboljša v prvem krogu. Kast uteleša ultra-konservativne vrednote in je proti splavu in istospolnim porokam.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

V Čilu bo potekal drugi krog predsedniških volitev, saj v prvem krogu nobena od kandidatov ni prejela večine glasov. V drugem krogu se bosta pomerila Jeannette Jara, kandidatka komunistične stranke, in José Antonio Kast, predstavnik desnice. Volitve so močno polarizirane.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Zmaga Gabriela Borica na predsedniških volitvah v Čilu leta 2022 je bila interpretirana kot začetek progresivne dobe. Volitve leta 2025 bi lahko prinesle politični premik.

V Čilu bodo volivci to nedeljo izbirali novega predsednika in 179 drugih predstavnikov. Glavni dejavniki, ki bodo vplivali na volitve, so pretežno nezadovoljstvo z vlado predsednika Gabriela Boricha, naraščajoča negotovost in gospodarske težave.

Po skoraj dvajsetih letih vladavine stranke Gibanje proti socializmu (MAS) se v Boliviji obeta politični preobrat. Rodrigo Paz, sredinski senator, je zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi konservativni voditelj v zadnjih desetletjih. Volitve so potekale v času hude gospodarske krize, bolivijski volivci pa so iskali kandidata, ki bi jih lahko popeljal iz nje. Paz in njegov protikandidat Jorge Quiroga sta ponujala podobne rešitve, pri čemer je levičarska politična opcija oslabljena.

Rodrigo Paz je prevzel predsedniški položaj Bolivije in napovedal načrte za ekonomske in državne reforme, s čimer želi narediti preobrat po 20 letih vladavine MAS. Sooča se z urgentnimi izzivi, kot so pomanjkanje goriva, vpliv Eva Moralesa in socialna nestrpnost, kot tudi s krizo v več sektorjih države.

V Boliviji so potekale predsedniške volitve, ki so zaznamovale odmik od socialistične vladavine. Dva konservativna kandidata sta obljubila izboljšanje gospodarstva in povrnitev zaupanja v državno upravo. Volitve so odraz gospodarske krize in nakazujejo možno preusmeritev zunanje politike bližje ZDA.

Čilski predsednik Gabriel Boric je med obiskom v Rimu izjavil, da je režim venezuelskega diktatorja Nicolása Madura eden od osumljencev za umor nekdanjega venezuelskega častnika Ronalda Ojede v Čilu. Boric je opozoril na vse večji avtoritarizem v Latinski Ameriki in poudaril, da diktature prestopajo meje, da bi širile strah. Omenil je tudi vlogo Diosdada Cabella pri ugrabitvi in umoru Ojede.

Španski kralj Felipe VI. je v govoru Združenim narodom ostro obsodil izraelsko ravnanje v Gazi in pozval k ustavitvi pokola. Donald Trump je obsodil prizadevanja zahodnih držav za priznanje Palestine, češ da to nagrajuje Hamas. Španija je napovedala, da bo poslala ladjo za pomoč flotili, ki pluje proti Gazi. Emmanuel Macron je uradno priznal državo Palestino in obsodil izraelsko vojaško operacijo v Gazi, kar je Arno Klarsfeld kritiziral kot pristransko.

Bela hiša je zavrnila prošnjo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura za pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s čimer je zavrnila poskus deeskalacije napetosti med državama. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je pismo Madura Trumpu označila za polno laži, s čimer je nakazala, da so pogovori in odnosi med državama še vedno prekinjeni.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil Izrael, da v Gazi izvaja genocid, pri čemer je za to neposredno okrivil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Erdoğan je poudaril, da si Netanjahujeva vlada prizadeva onemogočiti ustanovitev palestinske države, ter izpostavil moralno odgovornost, da se upremo Izraelu.

Argentinske oblasti so izpustile 104 navijače Universidad de Chile, ki so bili aretirani zaradi izgredov med tekmo Copa Sudamericana proti Independiente. Čilski predsednik Gabriel Boric je potrdil njihovo izpustitev. Navijači Boce Juniors in San Lorenzo so izkazali solidarnost z aretiranimi čilskimi navijači.

Mario Marcel je odstopil s položaja ministra za finance v Čilu. Po poročanju lokalnih medijev je Marcel v četrtek v palači La Moneda uradno podal svojo odstopno izjavo predsedniku Gabrielu Boricu. Razlogi za odstop so osebne narave. Pričakuje se preoblikovanje vlade.

Po prekinjeni tekmi Copa Sudamericana med Independientejem in Universidad de Chile so se pojavili novi odzivi in informacije. Čilski minister za notranje zadeve je odpotoval v Buenos Aires zaradi resnih incidentov. Predsednik FIFA Gianni Infantino je zahteval "vzgledne sankcije" za odgovorne. Čilski nogomet je obsodil "pasivnost" Independienteja glede nasilja. Igralci čilskega Independienteja so obsodili pomanjkanje policijske varnosti. Navijač Universidad de Chile, ki je padel s tribune, je po navedbah veleposlanika živ. Več kot 100 aretiranih čilskih navijačev je zadržanih, argentinske in čilske oblasti pa ocenjujejo odgovornosti. Independiente je obtožil navijače Universidad de Chile za nasilje.

Dva meseca pred drugim krogom volitev, ki bo 19. oktobra, se v Boliviji pripravljajo na žrebanje novih volilnih komisij. Volilni imenik ostaja nespremenjen. Podatki vrhovnega volilnega sodišča kažejo, da sta se v drugi krog uvrstila dva desničarska opozicijska kandidata, Rodrigo Paz in Jorge Quiroga.

Po močnem potresu, ki je prizadel obalo, sta Čile in Peru izdala opozorila o cunamiju. Čilski predsednik Gabriel Boric je prebivalcem sporočil, naj bodo pozorni na prihod 'prvega vala', medtem ko je perujska predsedniška palača prebivalstvo pozvala k mirnosti in upoštevanju navodil pristojnih služb, kot sta Nacionalni center za nujne primere (COEN) in Direktorat za hidrografijo in navigacijo mornarice.

V Čilu je bilo izdano opozorilo pred cunamijem, kar je sprožilo evakuacijo prebivalcev v obalnih predelih. Pričakuje se prihod velikih valov. Čilski predsednik Gabriel Boric je podal sporočilo v zvezi z nastalimi razmerami, pozivajoč k previdnosti in sledenju navodilom pristojnih organov.

V Čilu je 26. julija 2025 prišlo do političnega dogovora med Krščansko demokracijo in Komunistično stranko, kar predstavlja novost v političnem okolju, ki ga sicer zaznamuje vzpon skrajne desnice. Hkrati so se predsedniki Gabriel Boric, Pedro Sánchez, Lula, Gustavo Petro in Yamandú Orsi srečali na iberskem vrhu z geslom »Demokracija vedno«, kjer so potrdili svojo zavezanost obrambi demokracije.

Čilski predsednik Gabriel Boric je ostro obsodil dnevne smrti zaradi lakote v Gazi in poudaril, da bo zgodovina sodila odgovornim za to humanitarno katastrofo. S temi izjavami se je pridružil vse glasnejšim mednarodnim pozivom k reševanju krize v Gazi, kjer Organizacija združenih narodov (OZN) poroča o skrajni lakoti.

Španski premier Pedro Sánchez je med obiskom v Urugvaju poudaril pomen ratifikacije sporazuma med EU in Mercosurjem kot odgovor na naraščajoči trgovinski konflikt, ki ga je sprožila administracija nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa. Sánchez je izpostavil potrebo po odprtih trgih ter jasnih in predvidljivih pravilih, da bi se zaščitili pred trgovinskim protekcionizmom. Pred španskimi in urugvajskimi poslovneži je pozval k okrepitvi vezi in obsodil Trumpove neupravičene in nepravične carine, pri čemer je zagovarjal sorazmeren in odločen odziv Evropske unije.

Španski premier Pedro Sánchez je v Santiagu de Chile gostil srečanje na visoki ravni "Demokracija vedno" s predsedniki Čila, Brazilije, Urugvaja in Kolumbije (Gabriel Boric, Luiz Inacio Lula da Silva, Yamandú Orsi in Gustavo Petro). Sánchez je poudaril pomen demokracije in napovedal mednarodni vrh o demokraciji, ki bo leta 2026 potekal v Španiji. Ob tem je ostro kritiziral opozicijsko Ljudsko stranko (PP), češ da je podlegla skrajni desnici. Nekateri mediji so kritično poročali o prisotnosti brazilskega predsednika Lule in kolumbijskega predsednika Petra na srečanju, saj jima očitajo korupcijo oziroma preteklost, povezano s terorizmom.

Španski premier Pedro Sánchez je pozval progresivne vlade po svetu, naj se združijo in preidejo v ofenzivo v obrambo demokracije proti "sovraštvu in lažem". Poudaril je, da je ohranjanje demokracije moralna obveznost in odgovornost do preteklih ter prihodnjih generacij, ne le institucionalno ali pravno vprašanje. Izpostavil je tudi potrebo po progresivni fronti proti desnici, ki je po njegovem mnenju "podlegla diskurzu skrajne desnice". Sestanka na visoki ravni "Demokracija za vedno", ki ga je organiziral Gabriel Boric, so se udeležili tudi Lula da Silva, Gustavo Petro in Yamandú Orsi.

Španski premier Pedro Sánchez se je med svojo turnejo po Latinski Ameriki v Čilu, Urugvaju in Paragvaju srečal s predsedniki Gabrielom Boricem (Čile), Lulo Da Silvo (Brazilija) in Gustavom Petrom (Kolumbija), da bi okrepil progresivno fronto proti naraščajočemu vplivu desničarskih in skrajno desničarskih strank. S tem je poskušal ustvariti alternativo osi, ki jo predstavlja Milei, in poudaril družbeno ter ideološko agendo.